Nespečnost (insomnija) – motnje uspavanja, motnje spanja in prezgodnje prebujanje z različnimi vzroki in simptomskimi podpisi "Podpora" homeopatija po dr. Banerjiju

Protokoli dr. Banerjija

Nespečnost (insomnija) – motnje uspavanja, vzdrževanja spanja in prezgodnje prebujanje z različnimi vzroki in simptomskimi značilnostmi

Nespečnost oziroma insomnija označuje trajne težave pri uspavanju, vzdrževanju spanja ali nezadostno kakovost spanja, čeprav načeloma obstaja dovolj priložnosti za spanje. Običajno zaradi tega nastanejo težave ali omejitve čez dan.

Težave s spanjem se lahko pojavijo začasno, na primer zaradi stresa ali izjemnih obremenitev. Lahko pa postanejo tudi kronične ali se pojavijo kot spremljajoči simptom telesnih, nevroloških ali psihičnih bolezni.

Pred izbiro zdravljenja oziroma v konceptu Banerji pred izbiro zdravil je treba natančno upoštevati individualno simptomsko značilnost. Motnja uspavanja, pogosto prebujanje, zelo zgodnje prebujanje ali nespečnost zaradi strahu, miselne aktivnosti, bolečine ali telesnih težav niso ista klinična slika.

Različne oblike nespečnosti

Motnja uspavanja

Prizadeti so utrujeni, vendar po tem, ko se uležejo, dlje časa ne morejo zaspati.

Možni spremljajoči pojavi so:

• vrtinec misli

• premišljevanje

• notranji nemir

• nervoza

• telesna napetost

• strah pred tem, da ne bodo spali

• razbijanje srca

• stalno opazovanje ure

Prav naraščajoča skrb, da znova ne bodo mogli spati, lahko ustvari dodaten krog napetosti in nespečnosti.

Motnja vzdrževanja spanja

Prizadeti najprej zaspijo, vendar se ponoči večkrat prebudijo.

Možno je:

• pogosto kratko prebujanje

• daljša obdobja budnosti

• težave pri ponovnem uspavanju

• nemiren, plitev spanec

• občutek, da skorajda niso spali vso noč

Vzroki so lahko psihični, telesni ali povezani z medicino spanja.

Zgodnje jutranje prebujanje

Nekateri ljudje se prebudijo bistveno prej, kot je bilo načrtovano, in nato ne morejo več zaspati.

Zgodnje jutranje prebujanje se lahko pojavi med drugim pri depresivnih boleznih vendar ni značilno izključno zanje.

Nespečnost zaradi premišljevanja in miselne aktivnosti

Pogosta simptomska značilnost je telesna utrujenost ob hkrati močno aktivnem razmišljanju.

Značilno je lahko:

• stalno razmišljanje

• ponavljanje preteklih pogovorov

• službene misli

• skrbi glede naslednjega dne

• strahovi pred prihodnostjo

• načrtovanje in reševanje problemov v postelji

• občutek, da ne morejo »izklopiti« glave

Ta oblika se razlikuje od nespečnosti, ki jo na primer povzročajo predvsem bolečine ali težave z dihanjem.

Nespečnost zaradi strahu in notranjega nemira

Anksiozne motnje in notranja napetost lahko znatno poslabšajo spanje.

Možno je:

• strah pred uspavanjem

• občutki panike

• razbijanje srca

• občutek stiskanja

• mišična napetost

• nočno prestrašeno prebujanje

• strah pred določenimi mislimi ali situacijami

Tu je treba upoštevati tudi osnovno problematiko strahu.

Nespečnost pri depresiji

Depresivne bolezni lahko povzročijo različne vzorce spanja.

Možne so:

• motnje uspavanja

• motnje vzdrževanja spanja

• zgodnje jutranje prebujanje

• neosvežujoč spanec

Pri drugih depresivnih bolnikih pa obstaja pretirano povečana potreba po spanju.

Zato je treba pred zdravljenjem upoštevati individualno simptomatsko sliko.

Nespečnost pri bipolarni motnji – posebna previdnost

Pri bipolarni motnji je lahko izrazito zmanjšana potreba po spanju pomemben zgodnji znak hipomanične ali manične faze .

Posebej izstopa:

Oseba spi le nekaj ur, a se ne počuti utrujeno in je hkrati nenavadno polna energije, aktivna, evforična ali razdražljiva.

To se razlikuje od klasične nespečnosti, pri kateri bolnik želi spati, a ne more zaspati in naslednji dan trpi zaradi utrujenosti.

Nenadno močno zmanjšano potrebo po spanju pri znani bipolarni motnji je zato treba psihiatrično oceniti.

Nespečnost pri shizofreniji in psihozah

Izrazite motnje spanja lahko nastopijo pred poslabšanjem psihoze ali ga spremljajo.

Če se hkrati pojavijo:

• naraščajoče nezaupanje

• nenavadne misli

• halucinacije

• blodnje

• močna vznemirjenost

• opazne spremembe vedenja

nespečnosti ne smemo zdraviti izolirano. Treba je oceniti celotno psihiatrično stanje.

Telesni vzroki

Nespečnost lahko povzročijo ali poslabšajo tudi telesne težave.

Možni vzroki so na primer:

• bolečina

• nočni kašelj

• težko dihanje

• refluks

• srbenje

• pogosto nočno uriniranje

• sindrom nemirnih nog

• hormonske spremembe

• hiperfunkcija ščitnice

• nevrološke bolezni

Zdravljenje osnovne bolezni je lahko odločilno za izboljšanje spanja.

Zamenjave apneje v spanju z nespečnostjo ne smemo zamenjati

Pri obstruktivni apneji v spanju med spanjem večkrat pride do zožitve dihalnih poti oziroma prenehanja dihanja.

Namigi so lahko:

• močno smrčanje

• opažena prenehanja dihanja

• nočno hlastanje za zrakom

• jutranji glavoboli

• izrazita dnevna zaspanost

• težave s koncentracijo

Apneja v spanju in nespečnost se lahko pojavita tudi hkrati.

Sindrom nemirnih nog

Pri sindromu nemirnih nog se pogosto zvečer ali ponoči pojavi neprijeten občutek potrebe po gibanju nog.

Značilno je izboljšanje z gibanjem.

Zaradi tega je lahko uspavanje bistveno oteženo.

Zdravila in snovi

Tudi zdravila in poživljajoče snovi lahko povzročijo težave s spanjem.

K tem lahko – odvisno od odmerka in časa jemanja – spadajo:

• kofein

• nikotin

• alkohol

• poživljajoča zdravila

• določeni antidepresivi

• kortikosteroidi

• zdravila za odmaševanje nosu

• ščitnični hormoni pri previsokem odmerku

• določena zdravila za astmo

Tudi prenehanje jemanja določenih uspaval in pomirjeval lahko začasno povzroči izrazito povratno nespečnost .

Alkohol in spanec

Alkohol lahko sprva olajša zaspanje, vendar pogosto poslabša kakovost spanja in lahko povzroči:

• pogosto prebujanje

• plitvo spanje

• zgodnje prebujanje

• izrazitejše smrčanje

• poslabšanje apneje med spanjem

vodijo.

Alkohol zato ni primerno zdravljenje nespečnosti.

Posledice kronične nespečnosti

Dolgotrajno pomanjkanje spanja lahko povzroči različne težave:

• dnevno zaspanost

• motnje koncentracije

• težave s spominom

• razdražljivost

• zmanjšano zmogljivost

• glavobol

• čustveno nestabilnost

• povečano tveganje nesreč

• poslabšanje duševnih težav

Upoštevanje individualne simptomatske slike

Pred izbiro zdravil je treba natančno ugotoviti, katera oblika nespečnosti je prisotna.

Pomembne razlike so na primer:

• nezmožnost zaspanja

• pogosto nočno prebujanje

• zgodnje jutranje prebujanje

• nespečnost zaradi razmišljanja

• nespečnost zaradi strahu

• nespečnost zaradi notranjega nemira

• nespečnost kljub močni telesni utrujenosti

• nespečnost zaradi bolečin

• nespečnost s palpitacijami

• nespečnost z sindromom nemirnih nog

• nespečnost v povezavi z depresijo

• zmanjšana potreba po spanju pri maniji ali hipomaniji

• motnja spanja v povezavi s psihotičnimi simptomi

• motnja spanja zaradi zdravil ali poživljajočih snovi

Te različne simptomatske slike se ne smejo samodejno obravnavati kot isto bolezensko stanje.

Zdravljenje

Pri kronični insomniji spada kognitivno vedenjska terapija za insomnijo (CBT-I) med najpomembnejše metode zdravljenja.

Nadaljnji ukrepi lahko – odvisno od vzroka – vključujejo:

• redne čase spanja in vstajanja

• zdravljenje telesnih ali duševnih osnovnih bolezni

• prilagoditev neugodnih časov jemanja zdravil po posvetu z zdravnikom

• zmanjšanje kofeina in drugih stimulansov

• ustrezno telesno aktivnost

• zdravljenje apneje med spanjem ali sindroma nemirnih nog

• po potrebi časovno omejeno ali ciljno usmerjeno zdravljenje z zdravili

Zdravila za spanje niso primerna za vsako obliko nespečnosti. Zlasti pri dolgotrajnem jemanju določenih benzodiazepinov ali sorodnih zdravil za spanje je treba upoštevati navajanje, odvisnost in težave pri prenehanju jemanja.

Homeopatija po dr. Banerjiju

V homeopatiji po dr. Banerjiju se pri nespečnosti in spremljajočih težavah uporabljajo različna določena homeopatska zdravila in potence po Banerjijevih protokolih.

Pred izbiro zdravil obvezno upoštevajte simptomatsko sliko

Pri nespečnosti izbira zdravil ne sme temeljiti zgolj na diagnozi »insomnija«. Pred izbiro je treba natančno ugotoviti, katera oblika motnje spanja in katera spremljajoča simptomatska slika sta trenutno prisotni.

Posebej je treba razlikovati med:

• motnjo zaspanja,

• motnjo vzdrževanja spanja,

• zgodnjim jutranjim prebujanjem,

• nespečnostjo zaradi razmišljanja,

• nespečnostjo zaradi strahu ali nemira,

• nespečnostjo v okviru depresije,

• zmanjšana potreba po spanju pri maniji oziroma hipomaniji in

• motnje spanja v povezavi s psihotično boleznijo.

Glede na prevladujočo simptomatsko signaturo so lahko v konceptu Banerji predvideni različni shemi oziroma sredstva. Različnih ali nasprotujočih si simptomatskih signatur se ne sme samodejno kombinirati brez predhodnega preverjanja.

Zanesljivo zdravljenje kronične nespečnosti s homeopatskimi sredstvi ni znanstveno dokazano. Potrebno obravnavo v okviru medicine spanja, nevrološko, psihiatrično ali psihoterapevtsko zdravljenje zaradi tega ne sme biti nadomeščeno ali odloženo.

Predpisana zdravila za spanje, benzodiazepinov, antidepresivov, antipsihotikov ali drugih psihofarmakov se ne sme samostojno ukiniti ali spreminjati.

Pomembno opozorilo

Dolgotrajnejšo ali hudo nespečnost je treba zdravniško preveriti. Posebna pozornost je potrebna, če se hkrati pojavijo močno zmanjšana potreba po spanju z evforijo ali pretirano aktivnostjo, halucinacije, blodnje, huda depresija ali samomorilne misli pojavijo.

Informacije na tej strani so namenjene izključno splošnemu obveščanju in ne nadomeščajo zdravniškega nasveta, diagnoze ali zdravljenja.

Sestavine: Coffea cruda, Kalium phosphoricum, Aurum metallicum, Ignatia amara