Možganski absces (absces možganov, intracerebralni absces) – omejeno kopičenje gnoja v možganskem tkivu "podporno" homeopatsko zdravljenje po dr. Banerjiju

Protokoli dr. Banerjija

Možganski absces (absces možganov, intracerebralni absces) – omejeno kopičenje gnoja v možganskem tkivu

Možganski absces , imenovan tudi absces možganov ali intracerebralni absces , je redka, a huda in potencialno smrtno nevarna okužba možganov. Pri tem v možganskem tkivu nastane omejeno vnetje s kopičenjem gnoja in tvorbo abscesne kapsule.

Zaradi abscesa samega ter spremljajoče otekline možganskega tkiva (možganski edem) se lahko zviša možganski tlak. Hkrati so lahko glede na lego in velikost abscesa prizadete določene nevrološke funkcije.

Sum na možganski absces zahteva takojšnje bolnišnično nevrološko oziroma nevrokirurško zdravljenje.

Kako nastane možganski absces?

Povzročitelji lahko v možgansko tkivo pridejo na različne načine.

Pogosta izhodišča so okužbe v sosednjih predelih, na primer:

• vnetje obnosnih votlin

• vnetje srednjega ušesa

• mastoiditis

• hude zobne ali čeljustne okužbe

Okužba se lahko iz teh predelov širi neposredno na sosednje strukture.

Širjenje po krvnem obtoku

Povzročitelji lahko v možgane pridejo tudi po krvi.

Možna izhodišča so na primer:

• hude pljučne okužbe

• pljučni abscesi

• endokarditis

• druge bakterijske okužbe s širjenjem po krvnem obtoku

Več hkrati nastalih možganskih abscesov lahko kaže zlasti na hematogeno, torej po krvnem obtoku poteklo širjenje.

Drugi možni vzroki

Možganski absces lahko nastane tudi po:

• odprtih poškodbah lobanje in možganov

• nevrokirurških posegih

• prodoru tujkov

• določenih hudih sistemskih okužbah

Pri ljudeh z močno oslabljeno imunsko obrambo lahko poleg tipičnih bakterij vlogo igrajo tudi neobičajni povzročitelji, glive ali paraziti.

Možni povzročitelji

Možganske abscese lahko povzročijo različni mikroorganizmi.

Mednje sodijo zlasti:

• streptokoki

• stafilokoki

• anaerobne bakterije

• gramnegativne bakterije

Pri bolnikih z oslabljeno imunostjo pridejo v poštev dodatno oportunistični povzročitelji.

Nemalokrat gre za mešano okužbo z več vrstami bakterij.

Tipični simptomi

Težave se lahko razvijejo v nekaj dneh, včasih pa se začnejo bolj postopoma.

Možni simptomi so:

• naraščajoč ali neobičajno močan glavobol

• vročina

• slabost in bruhanje

• izrazita utrujenost

• zmedenost

• motnje koncentracije

• spremembe osebnosti ali vedenja

• omotenost

• epileptični napadi

• motnje zavesti

Vročina ni nujno prisotna pri vsakem bolniku. Odsotnost vročine torej ne izključuje možganskega abscesa.

Nevrološki izpadi

Glede na to, kateri predel možganov je prizadet, se lahko pojavijo žariščni nevrološki simptomi.

Mednje sodijo na primer:

• šibkost ali ohromelost ene strani telesa

• motnje govora

• motnje vida

• motnje koordinacije

• negotova hoja

• motnje občutljivosti

• ohromelost obraza

• Spremembe zavesti

Na novo nastali nevrološki izpadi morajo biti načeloma hitro medicinsko obravnavani.

Epileptični napadi

Možganski absces lahko sproži epileptične napade.

Pri nekaterih bolnikih je prvi epileptični napad eden prvih opaznih znakov bolezni.

Tudi po uspešnem zdravljenju lahko zaradi preostalih sprememb možganskega tkiva pri nekaterih bolnikih obstaja povečano tveganje za nadaljnje epileptične napade.

Možganski edem in povišan intrakranialni tlak

Vnetje okoli abscesa lahko povzroči izrazit možganski edem .

Zaradi tega se poveča tlak v lobanji.

Možni znaki povišanega intrakranialnega tlaka so:

• naraščajoči glavobol

• bruhanje

• omamljenost

• naraščajoča motnja zavesti

• nevrološki izpadi

• spremembe zenic

Močno povišan intrakranialni tlak lahko povzroči ukleščenje možganskega tkiva (herniacijo) in je neposredno življenjsko ogrožajoč.

Preboj v možganske komore

Posebej huda zaplet je preboj možganskega abscesa v ventrikularni sistem, torej v z likvorjem napolnjene možganske komore.

Zaradi tega se lahko okužba hitro razširi in povzroči znatno poslabšanje.

Diagnoza

Ob sumu na možganski absces je hitra slikovna diagnostika ključnega pomena.

Uporabljajo se predvsem:

• MRI možganov s kontrastnim sredstvom

• CT glave s kontrastnim sredstvom

Dodatno se lahko izvedejo:

• preiskave krvi

• parametri vnetja

• hemokulture

• mikrobiološka preiskava pridobljenega materiala abscesa

• iskanje prvotnega vira okužbe

Identifikacija povzročitelja omogoča čim bolj ciljno protimikrobno zdravljenje.

Lumbalna punkcija ni rutinska

Pri domnevnem možganskem abscesu lumbalna punkcija ni rutinska prva preiskava.

Pri prostorsko zavzemajoči spremembi in povišanem intrakranialnem tlaku je odvzem likvorja lahko nevaren. Zato je najprej v ospredju slikanje možganov.

Zdravljenje z antibiotiki

Bakterijski možganski absces običajno zahteva visoko odmerjeno intravensko antibiotično terapijo skozi daljše obdobje.

Na začetku se pogosto izbere kombinacija, ki pokriva najverjetnejše povzročitelje.

Takoj ko so na voljo mikrobiološki rezultati, se lahko terapija ciljno prilagodi.

Nevrokirurško zdravljenje

Odvisno od velikosti, lege, števila in poteka abscesa je lahko dodatno potrebno nevrokirurško zdravljenje.

Možni postopki so:

• stereotaktična punkcija in aspiracija

• drenaža abscesa

• operativna odstranitev v izbranih situacijah

Odvzeti material se lahko hkrati mikrobiološko preišče.

Manjši, ugodno nameščeni oziroma izbrani abscesi se lahko pod določenimi pogoji zdravijo izključno z zdravili. To pa zahteva tesno klinično in slikovno spremljanje.

Zdravljenje možganskega edema

Pri znatnem možganskem edemu oziroma nevarnem masnem učinku bodo morda potrebni dodatni ukrepi za nadzor možganskega pritiska.

Kortikosteroidi se pri možganskih abscesih ne uporabljajo samodejno, lahko pa so v določenih situacijah potrebni pri izrazitem edemu in grozeči ukleščitvi.

Zdravljenje prvotne okužbe

Poleg možganskega abscesa je treba zdraviti tudi izhodišče okužbe.

To je lahko na primer:

• okužba nosnih votlin

• okužba srednjega ušesa ali mastoida

• zobna okužba

• endokarditis

• pljučna okužba

.

Brez zadostnega zdravljenja prvotnega vira okužbe lahko obstaja tveganje za ponovno okužbo.

Možni zapleti

Možganski absces ima lahko kljub zdravljenju resne posledice.

Možni zapleti so:

• možganski edem

• povečan možganski pritisk

• ukleščitev možganskega tkiva

• epileptični napadi

• trajne nevrološke okvare

• ohromelosti

• motnje govora ali spomina

• širjenje okužbe

• prodor v ventrikel

• sepsa

• smrt

Prognoza je odvisna med drugim od tega, kako zgodaj je bila bolezen prepoznana in zdravljena, kateri povzročitelj je prisoten in katero možgansko območje je prizadeto.

Nadzor po zdravljenju

Po akutnem zdravljenju so pogosto potrebni ponavljajoči se MRT- ali CT-pregledi , da se oceni umik abscesa in možganskega edema.

Pri preostalih nevroloških omejitvah so lahko potrebni:

• fizioterapija

• delovna terapija

• logopedija

• nevrološka rehabilitacija

• zdravljenje oziroma spremljanje epileptičnih napadov

Homeopatija po dr. Banerjiju

V homeopatiji po dr. Banerjiju se pri različnih nevroloških težavah in spremljajočih simptomih uporabljajo določena homeopatska zdravila in potence po Banerjijevih protokolih.

Zanesljivo zdravljenje ali odprava možganskega abscesa, zatiranje bakterij ali drugih povzročiteljev oziroma preprečevanje možganskega edema ali drugih življenjsko ogrožajočih zapletov s homeopatskimi sredstvi znanstveno ni dokazano.

Možganskega abscesa nikakor ni dovoljeno zdraviti izključno homeopatsko. Potrebnega intravenskega zdravljenja z antibiotiki, nevrokirurške drenaže in intenzivnega zdravljenja ni dovoljeno nadomestiti ali odlašati.

Pomembno opozorilo

Pri močnih ali naraščajočih glavobolih v povezavi z vročino, bruhanjem, zmedenostjo, prvim epileptičnim napadom, znaki ohromelosti, motnjami govora, motnjami zavesti ali drugimi na novo nastalimi nevrološkimi izpadi je potreben takojšen medicinski pregled.

Možganski absces je medicinska nujnost, ki lahko nezdravljena privede do hudih nevroloških okvar ali smrti.

Informacije na tej strani so namenjene izključno splošnemu obveščanju in ne nadomeščajo zdravniškega posveta, diagnoze ali zdravljenja.

Sestavine: Ruta grav., Hepar sulph., Belladonna, Calc. phosph., Calcium sulphurica