Urinska inkontinenca – nehotena izguba urina in šibkost mehurja "podpora" homeopatija po Dr. Banerji

Protokoli dr. Banerjija

Urinska inkontinenca – nenamerna izguba urina in oslabelost mehurja

Urinska inkontinenca, ki jo v vsakdanjem jeziku pogosto imenujemo oslabelost mehurja , je nenamerna izguba urina. Prizadene lahko ženske in moške v vseh življenjskih obdobjih, vendar se z naraščajočo starostjo pojavlja pogosteje.

Urinska inkontinenca ni samostojna bolezen z enim samim vzrokom. Obstaja več oblik, ki se med seboj jasno razlikujejo glede na nastanek, simptome in zdravljenje.

Tipične težave

Glede na obliko se lahko pojavijo:

• nenamerna izguba urina

• izguba urina pri kašljanju, kihanju ali smehu

• izguba urina pri športu ali dvigovanju

• nenadna, komaj obvladljiva potreba po uriniranju

• zelo pogosto uriniranje

• nočna potreba po uriniranju

• občutek nepopolne izpraznitve mehurja

• nenehno ali kapljično uhajanje urina

Stresna inkontinenca

Pri stresni inkontinenci pride do izgube urina, ko se poveča pritisk v trebušni votlini, na primer pri:

• kašljanju

• kihanju

• smehu

• dvigovanju

• hoji po stopnicah

• teku ali športu

Vzrok je pogosto oslabelost medeničnega dna oziroma zapiralnega mehanizma sečnice.

Pri ženskah se to lahko pojavi na primer po nosečnostih in porodih ali po menopavzi. Pri moških lahko stresna inkontinenca nastane zlasti po določenih operacijah prostate.

Urgentna inkontinenca – prekomerno aktiven mehur

Pri urgentni inkontinenci se nenadoma pojavi zelo močna potreba po uriniranju, ki je ni mogoče dovolj potlačiti.

Značilno je:

• nenadna močna potreba po uriniranju

• pogosto uriniranje

• majhne količine urina

• nočno uriniranje

• izguba urina, preden dosežemo stranišče

Urgentna inkontinenca je lahko del prekomerno aktivnega mehurja (Overactive Bladder) .

Mešana inkontinenca

Pri mešani inkontinenci so hkrati prisotne težave stresne in urgentne inkontinence.

Prizadeti na primer izgubljajo urin pri kašljanju ali kihanju, poleg tega pa trpijo zaradi nenadne, težko obvladljive potrebe po uriniranju.

Inkontinenca zaradi prelivanja

Pri inkontinenci zaradi prelivanja se mehur ne more popolnoma izprazniti. Ostane močno napolnjen in urin uhaja kapljično oziroma nenadzorovano.

Možni vzroki so:

• povečana prostata

• zožitev sečnice

• motnje praznjenja mehurja

• določene nevrološke bolezni

• oslabljena mišična stena mehurja

• določena zdravila

Izrazito zadrževanje preostalega urina lahko spodbuja okužbe sečil in poškodbe zgornjih sečil.

Refleksna oziroma nevrogena inkontinenca

Bolezni ali poškodbe živčnega sistema lahko poslabšajo nadzor nad mehurjem.

Možni vzroki so na primer:

• poškodbe hrbtenjače

• multipla skleroza

• možganska kap

• Parkinsonova bolezen

• določene oblike diabetične poškodbe živcev

• druge nevrološke bolezni

Nevrogeno motnjo delovanja mehurja je treba obravnavati z urološkega oziroma nevrološkega vidika.

Inkontinenca pri ženskah

Pri ženskah imajo pomembno vlogo predvsem spremembe medeničnega dna.

Spodbujajoči dejavniki so lahko:

• nosečnost

• vaginalni porodi

• šibkost medeničnega dna

• spust mehurja ali maternice

• hormonske spremembe po menopavzi

• prekomerna telesna teža

• kronični kašelj

inkontinenca pri moških

Pri moških imajo lahko med drugim pomembno vlogo naslednji dejavniki:

• benigna povečava prostate

• operacije prostate

• nevrološke bolezni

• motnje praznjenja mehurja

• prekomerno aktivni mehur

Zato je treba zlasti na novo nastalo inkontinenco pri moških urološko pregledati.

Diagnoza

Za pojasnitev se lahko glede na težave uporabijo:

• podrobna anamneza

• dnevnik mehurja oziroma mikcije

• preiskava urina

• telesni pregled

• pregled medeničnega dna

• ultrazvok

• merjenje rezidualnega urina

• ocena prostate pri moških

• po potrebi urodinamske preiskave

• dodatna urološka ali ginekološka diagnostika

Najprej je pomembno ugotoviti, katera oblika inkontinence je prisotna, saj iz tega izhajajo različne možnosti zdravljenja.

Trening medeničnega dna

Pri stresni inkontinenci sodi ciljni trening medeničnega dna med najpomembnejše konservativne možnosti zdravljenja.

Odločilno je, da se trenirajo prave mišice in da se vaje izvajajo redno. Pri tem je lahko v pomoč fizioterapevtsko vodenje.

Trening mehurja

Pri težavah z nujnostjo je lahko strukturiran trening mehurja smiseln. Cilj je med drugim postopno podaljševati intervale med obiski stranišča in izboljšati nadzor nad nujnostjo uriniranja.

Dnevnik mikcije lahko pri tem pomaga dokumentirati količino popite tekočine, obiske stranišča, količine urina in dogodke inkontinence.

Zdravljenje z zdravili

Pri določenih oblikah urgentne inkontinence oziroma prekomerno aktivnega mehurja se lahko uporabijo zdravila, ki vplivajo na aktivnost mehurja.

Pri ženskah po menopavzi lahko pri ustreznih urogenitalnih težavah pride v poštev tudi lokalna vaginalna estrogenska terapija .

Katero zdravljenje je primerno, je treba odločiti individualno.

Operativno zdravljenje

Pri izraziti stresni inkontinenci so na voljo različni operativni postopki, če konservativni ukrepi ne pomagajo zadostno.

Katera metoda je primerna, je odvisno med drugim od spola, vzroka in stopnje resnosti inkontinence.

Izdelki za inkontinenco

Dokler ni dosežen zadosten nadzor ali kadar popolno zdravljenje ni mogoče, lahko ustrezni pripomočki olajšajo vsakdan.

Mednje sodijo na primer:

• vložki za inkontinenco

• posebni vložki

• hlačke za inkontinenco

• drugi individualno prilagojeni pripomočki

Skrbna nega kože je pomembna, saj lahko daljši stik z urinom povzroči draženje kože in dermatitis, povezan z inkontinenco .

Nenadno pojavljena inkontinenca

Na novo in nenadno pojavilo se urinsko inkontinenco je treba diagnosticirati. Prehodni vzroki so lahko na primer okužba sečil, določena zdravila ali akutna bolezen.

Če se inkontinenca pojavi nenadno skupaj z otrplostjo v predelu spolovil ali zadnjice, šibkostjo nog, močnimi bolečinami v hrbtu ali težavami pri odvajanju blata je treba izključiti resnični nevrološki vzrok, kot je sindrom cauda equina.

Homeopatija po dr. Banerjiju

V homeopatiji po dr. Banerjiju se pri različnih funkcionalnih težavah z mehurjem in oblikah oslabelosti mehurja uporabljajo določena homeopatska zdravila in potence po Banerjijevih protokolih.

Zanesljivo zdravljenje urinske inkontinence s homeopatskimi sredstvi znanstveno ni dokazano.

Preverjenih diagnostičnih in terapevtskih ukrepov, kot so trening medeničnega dna, trening mehurja, zdravljenje z zdravili ali po potrebi kirurško zdravljenje, zato ne smete nadomestiti ali odlašati z njimi.

Pomembno opozorilo

Na novo pojavilo se, naraščajočo ali dlje časa trajajočo urinsko inkontinenco je treba diagnosticirati pri zdravniku oziroma urologu ali ginekologu.

Pri nenadni inkontinenci skupaj z ohromelostjo, šibkostjo nog, otrplostjo v predelu spolovil ali zadnjice ali močnimi bolečinami v hrbtu je potrebna takojšnja medicinska diagnostika.

Informacije na tej strani so namenjene izključno splošnemu obveščanju in ne nadomeščajo zdravniškega nasveta, diagnoze ali zdravljenja.

Sestavine: Cantharis, Sabal serrulata, Conium mac., Medorrhinum, Hyoscyamus niger