Demenca – napredujoča okrnjenost spomina, mišljenja, orientacije in vsakodnevnih sposobnosti "Podpora" homeopatija po dr. Banerjiju

Protokoli dr. Banerjija

Demenca – napredujoča okvara spomina, mišljenja, orientacije in vsakodnevnih sposobnosti

Izraz demenca ne označuje posamezne bolezni, temveč sindrom, pri katerem so duševne sposobnosti tako izrazito okrnjene, da samostojno vsakdanje življenje postaja vse težje. Pri tem so lahko prizadeti spomin, orientacija, govor, pozornost, presoja, načrtovanje, vedenje in osebnost.

Demenca se pojavlja pretežno v višji starosti, vendar ni normalna posledica staranja. Za demenco so lahko odgovorne različne bolezni, ki se med seboj jasno razlikujejo glede na potek, simptomatiko in zdravljenje.

Različne oblike demence

Med najpomembnejše oblike demence spadajo:

• Alzheimerjeva bolezen

• vaskularna demenca

• demenca z Lewyjevimi telesci

• frontotemporalna demenca

• mešane oblike demence

• demenca v povezavi z drugimi nevrološkimi boleznimi, na primer Parkinsonovo

Poleg tega obstajajo bolezni in presnovne motnje, ki lahko povzročijo demenci podobne težave in so deloma ozdravljive.

Alzheimerjeva demenca

Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok demence.

Običajno se razvija počasi in napredujoče.

Zgodnje težave so lahko:

• naraščajoča pozabljivost

• ponavljajoče postavljanje istih vprašanj

• odlaganje pomembnih predmetov na napačna mesta

• težave pri zadrževanju novih informacij

• težave pri kompleksnejših nalogah

• motnje iskanja besed

• naraščajoče težave z orientacijo

V nadaljnjem poteku so lahko vse bolj prizadeti govor, presoja, orientacija in samostojno obvladovanje vsakdanjega življenja.

Vaskularna demenca

vaskularna demenca nastane zaradi motenj prekrvavitve oziroma poškodb krvnih žil v možganih.

Možni vzroki so:

• možganske kapi

• številni majhni možganski infarkti

• bolezni majhnih možganskih žil

• kronične vaskularne poškodbe

Potek je lahko počasen ali pa se po posameznih žilnih dogodkih stopenjsko poslabša.

Možni so:

• upočasnjeno mišljenje

• težave s koncentracijo

• težave pri načrtovanju in organizaciji

• motnje hoje

• nevrološki izpadi

• nihanja razpoloženja

Alzheimerjeve in vaskularne spremembe lahko obstajajo hkrati.

Demenca z Lewyjevimi telesci

Pri demenci z Lewyjevimi telesci se lahko poleg kognitivnih sprememb pojavijo značilne težave.

Mednje spadajo:

• močna nihanja pozornosti in duševne zmogljivosti

• izrazite vidne halucinacije

• Parkinsonu podobne motnje gibanja

• mišična togost

• upočasnjeni gibi

• motnje spanja

• motnje avtonomnega živčnega sistema

Izrazita nihanja duševne zmogljivosti so lahko še posebej opazna.

Frontotemporalna demenca

frontotemporalna demenca (FTD) prizadene predvsem čelni in senčni reženj možganov.

Pojavi se lahko tudi pri razmeroma mlajših odraslih.

V ospredju so sprva včasih manj težave s spominom kot spremembe:

• osebnosti

• socialnega vedenja

• nadzora impulzov

• empatije

• govora

• motivacije

Prizadeti so lahko na primer vse bolj nebrzdani, impulzivni, brez interesa ali socialno neustrezni.

Tipični simptomi demence

Glede na vzrok in stopnjo se lahko pojavijo različne težave:

• Motnje spomina

• Pozabljivost

• Težave z orientacijo

• Težave z iskanjem besed

• Težave z razumevanjem govora

• Težave pri računanju

• Omejena presoja

• Težave pri načrtovanju in organizaciji

• Težave s prepoznavanjem znanih oseb ali predmetov

• Spremembe vedenja

• Izguba vsakodnevnih sposobnosti

Individualna simptomatska slika se lahko med različnimi oblikami demence znatno razlikuje.

Zgodnje težave s spominom

Vsaka pozabljivost še ne pomeni demence.

S starostjo lahko na primer traja dlje, da se spomnimo imen ali določenih informacij.

Bolj problematične so spremembe, kot so:

• večkratno pozabljanje nedavno opravljenih pogovorov

• pogosto ponavljanje istih vprašanj

• izgubljanje v znanem okolju

• težave z običajnimi opravili

• težave z denarnimi zadevami

• izrazite spremembe osebnosti ali vedenja

Takšne spremembe je treba medicinsko razjasniti.

Blaga kognitivna motnja

Med starostnimi spremembami in demenco je lahko blaga kognitivna motnja (Mild Cognitive Impairment, MCI) prisotna.

Pri tem so duševne sposobnosti merljivo oslabljene, samostojno vsakdanje življenje pa je večinoma ohranjeno.

Blaga kognitivna motnja lahko ostane stabilna, se delno izboljša ali pa se v nadaljnjem poteku razvije v demenco.

Orientacija

Z napredovanjem demence se lahko pojavijo težave z orientacijo.

Prizadeta je lahko:

• časovna orientacija

• krajevna orientacija

• orientacija v novem okolju

• pozneje tudi znane poti in kraji

Zaradi tega se lahko poveča tveganje, da se izgubijo ali da nevarnih situacij ne ocenijo pravilno.

Govor

Demenca lahko povzroči različne govorne motnje.

Možne so:

• težave z iskanjem besed

• pogosta uporaba nenatančnih izrazov

• težave pri sledenju pogovorom

• težave z razumevanjem zapletenih stavkov

• vse večje težave pri branju in pisanju

Pri določenih frontotemporalnih boleznih se lahko govorne motnje pojavijo posebej zgodaj.

Psihični in vedenjski simptomi

Med potekom demence se lahko dodatno pojavijo:

• strah

• depresivni simptomi

• nemir

• razdražljivost

• agresivnost

• nezaupanje

• blodnje

• halucinacije

• motnje ritma spanja in budnosti

• nočno tavanje

• brezinteresnost oziroma apatija

Te težave so lahko zelo obremenjujoče tako za prizadete kot tudi za svojce.

Nenadna zmedenost še ni nujno demenca

Če se zmedenost pojavi nenadno v nekaj urah ali dneh to bolj kaže na delirij kot na na novo nastalo demenco.

Možni vzroki delirija so na primer:

• okužbe

• pomanjkanje tekočine

• presnovne motnje

• zdravila

• bolečine

• operacije

• odtegnitev alkohola ali zdravil

Delirij je treba hitro medicinsko obravnavati.

Ozdravljivi vzroki simptomov, podobnih demenci

Pri novonastalih kognitivnih težavah je treba poiskati možne ozdravljive oziroma vplivne vzroke.

Ti lahko na primer vključujejo:

• bolezni ščitnice

• pomanjkanje vitamina B12

• določena zdravila

• depresijo

• motnje spanja

• uživanje alkohola ali substanc

• presnovne motnje

• okužbe

• normalno tlačni hidrocefalus

• določene strukturne bolezni možganov

Zato je pred tem, da se težave v celoti opredelijo kot nepopravljiva demenca, pomembna skrbna diagnoza.

Diagnostika

Obravnava lahko vključuje:

• podrobno anamnezo

• heteroanamnezo s strani svojcev

• teste spomina in kognitivne teste

• nevrološki pregled

• telesni pregled

• preiskave krvi

• pregled zdravil

• CT ali MRI možganov

V določenih situacijah so lahko potrebne dodatne preiskave, kot so diagnostika likvorja, posebno slikanje ali biomarkerji.

Zdravljenje – odvisno od vzroka

Zdravljenje je odvisno od posamezne oblike demence in individualnega vzorca simptomov.

Možni ukrepi so:

• zdravljenje vplivnih vzrokov

• medikamentozno zdravljenje

• trening spomina in vsakodnevnih veščin

• telesna aktivnost

• delovna terapija

• socialna aktivacija

• strukturiran dnevni potek

• prilagoditev bivalnega okolja

• zdravljenje težav s sluhom in vidom

• podpora svojcem

Zdravila pri Alzheimerjevi demenci

Pri Alzheimerjevi demenci se lahko glede na stopnjo bolezni in individualno situacijo uporabijo na primer:

• donepezil

• rivastigmin

• galantamin

• memantin

Ta zdravila lahko pri določenih bolnikih vplivajo na simptome oziroma potek bolezni, ne ozdravijo pa osnovne nevrodegenerativne bolezni.

Za izbrane bolnike z zgodnjo Alzheimerjevo boleznijo so zdaj na voljo tudi protitelesne terapije, ki spreminjajo potek bolezni. Njihova uporaba zahteva natančno diagnostiko, skrbno izbiro bolnikov in medicinsko spremljanje.

Žilna tveganja pri vaskularni demenci

Pri vaskularni demenci oziroma mešanih oblikah je nadzor nad vplivnimi žilnimi tveganji še posebej pomemben.

Ti na primer vključujejo:

• povišan krvni tlak

• sladkorno bolezen

• povišane krvne maščobe

• kajenje

• pomanjkanje gibanja

Tudi preprečevanje nadaljnjih možganskih kapi je lahko ključnega pomena.

Varnost v vsakdanjem življenju

Z napredovanjem demence je treba pravočasno upoštevati možne nevarnosti.

Te vključujejo:

• vožnjo avtomobila

• štedilnik in električne naprave

• jemanje zdravil

• nevarnost padcev

• zapustitev stanovanja in izgubljanje

• finančne zadeve

• tveganje goljufije

Podpora naj bo oblikovana tako, da čim bolj poveže varnost in največjo možno samostojnost.

Homeopatija po dr. Banerjiju

V homeopatiji po dr. Banerjiju se pri težavah s spominom, zmedenosti, nemiru, motnjah spanja, tesnobi in drugih spremljajočih težavah uporabljajo različna določena homeopatska zdravila in potence po Banerji protokolih.

Pri demenci je treba individualno simptomatsko sliko še posebej upoštevati. Motnje spomina, dezorientacija, jezikovne težave, nemir, agresivnost, motnje spanja ali halucinacije so lahko glede na obliko demence in bolnika zelo različno izražene.

Zanesljivo zdravljenje ali izboljšanje Alzheimerjeve bolezni ali druge demenčne bolezni s homeopatskimi sredstvi znanstveno ni dokazano. Homeopatska sredstva ne smejo nadomestiti ali odložiti potrebne nevrološke diagnostike ali medicinskega zdravljenja.

Pomembna opomba

Počasi naraščajočo pozabljivost in omejitev vsakodnevnih sposobnosti je treba razjasniti pri zdravniku. nenadno pojavljajoča se močna zmedenost, sprememba zavesti, govorna motnja, enostranska paraliza ali druga akutno nastopajoča nevrološka sprememba pa ni tipičen običajen razvoj demence in jo je treba takoj medicinsko razjasniti.

Informacije na tej strani so namenjene izključno splošnemu obveščanju in ne nadomeščajo zdravniškega nasveta, diagnoze ali zdravljenja.

Sestavine: Anacardium orient, Helleborus niger, Aurum met., Kalium phosph., Acidum hydrocyanicum, Aconitum